Novice
Slovenija: neenak razvoj cestnega in železniškega sistema
V okviru evropskega tedna mobilnosti je CIPRA-Slovenija organizirala mednarodni posvet z naslovom Trajnostna prometna politika v Sloveniji.
Piemont: osem novih ekomuzejev
Italijanska dežela Piemont je pred kratkim odobrila ustanovitev osmih novih ekomuzejev. Doslej je bilo v Piemontu 25 tovrstnih muzejev, na območju celotne Italije pa jih je 77.
Vsealpsko uresničevanje rezultatov projekta Climalp
Na začetka leta 2004 je začela CIPRA izvajati nov projekt Climalp . Na podlagi zbRanih rezultatov tega projekta je letos začela s kampanjo obveščanja, s katero bo naslednji dve leti ozaveščala širšo javnost o pomenu, ki ga imajo nizkoenergijske hiše, zgrajene iz domačega lesa, za varstvo podnebja in spodbujanje razvoja lokalnega gospodarstva. CIPRA želi torej z novo kampanjo prispevati k varovanju podnebja, trajnostnemu razvoju alpskega prostora ter uresničevanju Alpske konvencije in pripadajočih protokolov o hribovskih gozdovih in energiji.
Obseg tovornega prometa med Francijo in Italijo se ne povečuje
Količina tovora, prepeljanega prek Alp, sicer zelo hitro narašca, zlasti v cestnem prometu, vendar ta rast ni enakomerno porazdeljena na vse alpske prelaze.
Promet se izogiba Alpam
Pomorski prevozi na kratkih razdaljah (Short Sea Shipping) imajo v prihodnosti vse možnosti rasti in lahko pripomorejo k razbremenitvi cest. Nova ladijska linija iz Francije v Italijo je že obšla Alpe.
Povečanje kapacitet je možno tudi brez gradnje novih baznih predorov
Povečanje kapacitet in večja izkoriščenost obstoječe železniške mreže ponuja stroškovno ugodno alternativo za gradnjo velikih projektov. Lahko bi jih uresničili v kratkem času, če bi bili opredeljeni politični okvirni pogoji.
Kam s prometom?
V Alpah preusmeritev prometa že poteka, a ne tako, kot to predvideva Alpska konvencija. Trenutno tovor preusmerjajo z železnice na cesto. Pomembno vlogo imajo pri tem nižji stroški, a tudi pomanjkljiva organizacija železniškega prometa.
Projekti za gradnjo baznih predorov - veliko načrtov, veliko vprašanj
V Švici bodo bazni predor pod Lötschbergom za železniški promet odprli že leta 2007, gotthardski predor pa šele čez osem let. Omenjena projekta sta prva od cele vrste železniških projektov večjih razsežnosti.
Rast prometa je edino vodilo prometne politike EU
Kritična presoja razlogov za porast tovornega prometa še ni bila opravljena. Prepričanje, da sta rast prometa in gospodarska rast povezani in odvisni ena od druge, se še nekaj časa ne bo spremenilo. Ob teh dejstvih poskuša EU ustvariti potrebne instrumente, s katerimi bi bilo mogoče preusmeriti promet s ceste na druge nosilce prometa, ki so v socialnem in okoljskem smislu ugodnejši.
Rast prometa, ki ji ni videti konca
Od konca druge svetovne vojne so Alpe prometno vedno bolj obremenjene. Tudi novi bazni predori ne bodo prinesli dolgoročne rešitve, če se problemov ne bomo lotili pri njihovem izvoru.
Predsednik Barroso ne želi prometnega protokola
Če se bodo zadeve odvijale tako, kot bi želel José Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije, potem EU protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa ne bo podpisala.
Alpski trajnostni projekti nagrajeni s 160.000 evri
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je najboljšim osmim projektom, ki si prizadevajo za trajnostni razvoj na območju Alp, podelila nagrade v skupni vrednosti 160.000 evrov.
Slaba kakovost zraka v Zahodnih Alpah
Kot je pokazala čezmejna analiza stanja v švicarskih kantonih Ženeva, Vaud in Valais, francoskih departmajih Ain, Savoja in Visoka Savoja ter italijanski dolini Aosta, raven onesnaženosti zraka v zahodnih Alpah redno presega tako švicarske kot evropske mejne vrednosti.
Alpe na svetovnem spletu
Da bi lahko Alpe trajno in obširno dokumentirali, je sedaj v pripravi spletni portal www.diealpen.at .
MIREN: nova raziskovalna mreža
Mountain Invasion Research Network (MIREN) se imenuje nova globalna raziskovalna mreža, ki so jo zasnovali na eni od delavnici na Dunaju/A letos poleti.
Gobam nabiranje ne škoduje
Dolgoročna študija švicarskega raziskovalnega inštituta za gozd, sneg in krajino je pokazala, da gobam nabiranje ne škoduje.
Izmenjava znanja in izkušenj o raziskovanju zavarovanih obmocij
17. septembra 2005 se je zaključil tretji znanstveni simpozij avstrijskega Narodnega parka Visoke ture, ki je bil na temo raziskovanja zavarovanih območij prvič organiziran na čezalpski ravni.
Pocitnice brez ovir? Novi projekt pobude INTERREG
Projekt "Una Montagna per tutti" (Ena gora za vse), ki so ga v okviru pobude Skupnosti INTERREG s sodelovanjem Italije in Francije začeli izvajati pred kratkim, se posveča problemom, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.
3. mednarodni festival gorskega filma Tegernsee
Od 19. do 23. oktobra bo v kraju Tegernsee v Nemčiji potekal 3. mednarodni festival gorskega filma.
Slovenija: dan v Kamniški Bistrici brez avtomobila
3. septembra je v organizaciji CIPRE-Slovenija potekala prireditev Sprehod po Kamniški Bistrici.
Evropski denar za študije o predorih Brenner in Mont Cenis
Evropska komisija je dala na razpolago 356 mio. evrov za projekte znotraj transevropske prometne mreže (TEN-V).
Škoda zaradi poplav v švicarski dolini Simmental - išcejo se prostovoljci za pomoc
Sklad za projekt gorskega gozda išče prostovoljce, ki bi v času od 25. septembra do 8. oktobra sodelovali pri odstranjevanju škode, ki so jo povzročile poplave v St. Stephanu v dolini Simmental v Švici.
DAV-u priznan status naravovarstvene organizacije
Nemški zvezni minister za okolje Jürgen Trittin je Nemški planinski zvezi (DAV) v začetku septembra podelil status naravovarstvene organizacije v skladu z zveznim zakonom o varstvu narave.
V Bolzanu v Italiji gradijo prvo pasivno stavbo v javni rabi
V Bolzanu na Južnem Tirolskem prenavljajo poštno poslopje, ki ga nameravajo preurediti v prvo pasivno stavbo v Italiji. Ta bo namenjena javni rabi, saj bo v njej sedež južnotirolskega oddelka za okolje.
Konec brezplačnih voženj prek južnotirolskih prelazov
Kot je 29. avgusta 2005 v Bolzanu odločila deželna vlada, bo treba že naslednje leto za ceste čez nekatere od južnotirolskih prelazov plačati cestnino. Na predlog deželnega svetnika Floriana Mussnerja so namreč oblasti odobrile zasnovo razvoja, ki je predvidela uvedbo cestnine na visokogorskih prelazih.
Sodobna gradnja prodira v visokogorje: inovativna stavba na ekstremni višini
Schiestlhaus, ki leži na 2153 metrih nadmorske višine na planoti Hochschwab v Avstriji, je prva pasivna hiša, ki jo je Avstrijski turistični klub pred kratkim postavil v avstrijskem visokogorju.
Potovati po Evropi in biti prijazen do okolja
30. in 31. januarja 2006 bo na Dunaju potekala konferenca "Okolju prijazna potovanja v Evropi - izzivi in inovacije za okolje, promet in turizem". Kot uvodno dejanje v konferenco so organizatorji razpisali tudi vseevropski natečaj, katerega namen je zbrati primere dobre prakse s tega področja.
Vizije o energetskih potrebah v Oberlandu
Na Bavarskem v Nemčiji so v solidarnostni skupnosti Oberland izdelali daljnosežno strategijo na področju regionalnega elektrogospodarstva, na podlagi katere naj bi do leta 2035 v treh deželnih okrajih Bad Tölz, Wolfratshausen in Miesbach vse energetske potrebe, ki znašajo 6000 GWh letno, v celoti pokrili iz obnovljivih virov energije regionalnega izvora.
Gospodarske razsežnosti okoljske politike - medsebojno sodelovanje in ne nasprotovanje
Kot so pokazali rezultati zadnjih raziskav švicarskih neodvisnih ekspertnih skupin, zagotavlja gospodarski napredek v dolgoročnem pogledu le neokrnjeno okolje, ohranjeni naravni viri pa pomembno prispevajo k blaginji družbe.
Več avtobusov za švicarsko gorsko območje
V Švicarski delovni skupnosti za gorska območja nameravajo v okviru svojega projekta "Avtobus v alpskih dolinah" na turistično zanimivih gorskih območjih še izpopolniti prometne povezave javnega prometa.