Z umetno inteligenco do trajnostnih Alp

Alpina se sporazumeva v vseh alpskih jezikih, išče informacije, piše e-pošto in predava. Ta virtualna asistentka ustvarjena s pomočjo umetne inteligence bo pri CIPRI med drugim prevzela urednikovanje naslednje tematske številke o turizmu v Alpah.


Želite izvedeti več o CIPRE? Kliknite tukaj!

Več novic

Zakaj se ne smemo kopati v visokogorskih jezerih?
Zakaj se ne smemo kopati v visokogorskih jezerih?
Daljinska pešpot Via Alpina, ki se vije skozi 8 evropskih držav, s skupno dolžino poti več kot 2000 km postaja vedno bolj priljubljena. Pot prečka tudi Slovenijo in vodi pohodnike mimo štirih (Dvojno jezero, Jezero v Ledvicah in Zeleno jezero) jezer v dolini Triglavskih jezer. V Sloveniji je skupno štirinajst visokogorskih jezer, ki vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka. Za območje Triglavskega narodnega parka podatki spremljanja obiska kažejo, da je bilo v letu 2019 kar 3,5 miljona nočitev. Zaradi vse bolj vročih poletij številni obiskovalci zahajajo v višje ležeča območja, prav zato so v zadnjih letih visokogorska jezera v alpskem loku postala priljubljena kulisa za osvežitev in objave na družbenih omrežjih. Čeprav takšne lokacije v naravi vabijo s svojo privlačnostjo in mirom, pa strokovnjaki in naravovarstveniki opozarjajo, da ima kopanje v visokogorskih jezerih resne posledice.
Hoji prijazno okolje – poročilo z zaključne konference programa Aktivno v šolo in zdravo mesto
Hoji prijazno okolje – poročilo z zaključne konference programa Aktivno v šolo in zdravo mesto
V Ljubljani je sredi oktobra konferenca Hoji prijazno okolje – od šole do zdrave skupnosti povezala predstavnike šol, občin, nevladnih organizacij, ministrstev in strokovnjakov, ki si prizadevajo za ustvarjanje okolja, prijaznega hoji in zdravju. Dogodek je bil namenjen promociji hoje kot zdrave, trajnostne, pravične in strateške prometne prakse ter predstavitvi dosežkov programa Aktivno v šolo in zdravo mesto ter posebej priročnika za ustvarjanje hoji in zdravju prijaznega okolja: Načrtujmo skupaj zdrava mesta!.
Malo koristnega, veliko uničenega: kritičen pogled na gradnjo hidroelektrarne v dolini Kaunertal
Malo koristnega, veliko uničenega: kritičen pogled na gradnjo hidroelektrarne v dolini Kaunertal
Ali nizka energetska učinkovitost upravičuje resne posege v ekologijo voda in občutljiva življenjska okolja Alp? CIPRA svoj negativen odgovor utemeljuje v mnenju, ki ga je septembra 2025 predložila v zvezi z načrtovano širitvijo hidroelektrarne v dolini Kaunertal/A.
Potovanje v srce ledenikov
Potovanje v srce ledenikov
Karavana ledenikov 2025 je obiskala osem ledenih velikanov v Italiji, Švici in Nemčiji. Zavzela se je za konkretne ukrepe za zaščito podnebja. Za mednarodno kampanjo stojijo Legambiente, CIPRA Italija in italijanski ledeniški odbor.

Prireditve

  • 2026-04-22T16:30:00+02:00
  • 2026-04-22T23:59:59+02:00
  • Velenjski grad
22.04.2026
Zeleni kotički za zdravo življenje: pomen narave v urbanem okolju Velenjski grad
  • 2026-05-13T17:00:00+02:00
  • 2026-05-13T23:59:59+02:00
  • Velenje, Večgeneracijski center Planet generacij+
13.05.2026
Koraki, ki štejejo: Trajnostna mobilnost za boljši jutri Velenje, Večgeneracijski center Planet generacij+
  • 2026-08-29T00:00:00+02:00
  • 2026-08-29T23:59:59+02:00
  • po celotnih Alpah
29.08.2026
»Alpe v gibanju«: nov vsealpski akcijski dan po celotnih Alpah
  • 2026-10-16T08:00:00+02:00
  • 2026-10-17T14:00:00+02:00
  • EURAC, Drususallee 1, Bolzanu/I
16.10.2026 - 17.10.2026
Spravimo stvari v tek – razmišljajmo o mobilnosti v Alpah EURAC, Drususallee 1, Bolzanu/I

Dejavnosti in projekti

JeloviZA
JeloviZA
Climate Bridges
Climate Bridges
[Projekt zaključen] Glavni cilj projekta Climate Bridges je krepitev transnacionalnega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam z državami Zahodnega Balkana, tj. od Hrvaške prek Bosne in Hercegovine do Albanije. V okviru projekta bo CIPRA Lab skupaj z nevladnimi organizacijami vzpostavila platformo za novo mrežo.
Planinstvo 4.0
Planinstvo 4.0
[Projekt zaključen]  Gore so z ljudmi neločljivo povezane. V antičnem času so veljale za mistične kraje, kasneje so ljudje vanje zahajali iz ekonomskih razlogov. Danes so gore predvsem domena ljubiteljev narave in rekreacije, saj omogočajo dejavno preživljanje prostega časa v naravi. Planinstvo ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in je močno prepleteno s slovensko narodno identiteto.